1 Corinthians 15

Krais golo aglo er wo gun pi

1Agana kambono, asa na ye moi al wo God kandjiyembe wopake dje awill ye pi mal, na ye nomane to magno dje yendo. Ye kandja ge wopake pille i pagle, aglo gi dje mor. 2God yene kandjiyembe wopake paro ge na kandja ge dje ye awill al ye amblo gi dji dal, God ye i yem woro natonda, mo ye pillgi kiwa dji dal, God embe nayenda.

3Asa na kandja kerman ill mal, na ye moi al dje awill pora dji. Ge kandja embe mal pai. Baibel kandja dji mal pille, Krais nono djingne jangne kere auno dje pille goi. 4Goika una ipo gull toi. Baibel dji mal pille ege sokara er wo pika, God i pla worika, er wo gun pi. 5Po moika Pita kanika, are aposel 12-pela kani. 6Are wo moika, agane kambono merke ge, kune taimane kune kani. Ge una paip andret (500) plato mal embe moi. Alla ipon kani una pende goi ba, merke molo par. 7Are wo moika, Jems kanika, are aposel porapora kani.

8Asamoll kanmaka alla are kaima nanam kanill. Na womba egena al namoll mal embe moll. 9Una aposel moi al na are kaima moll. Ni aposel moren we dje una embe kaninj ba, na po God wombaye ye ke ye awill al, na kune namoro. 10Na embe moro ba God na wandill golo awi al na moll mal moro. Alla une na wandill golo awi ge, po kiwa napundo, man. Na kogo yembe ye molo, aposel kambono porapora i are worill. Ba na man, God na wandill golo awi al, na kogo embe yendo. 11Embe yei pille, ga wo ye moi al kandja wopake dje awi, mo na wo ye dje awill ge wal kiwa. Wal kerman ge embe. God kandjiye wopake we dje ye aupin mal ye pillgi dji, ge wal kerman paro.

Una gor ge alla aglo er wo gun napinj we djimaka, Pol man djindo.

12No ye mor al kandja embe djinmon, Krais goi. Alla God i gun woro awi we djinmon. Ba ye una pende mor ge kandja embe djinj, una gor ge alla aglo er wo gun napinj we djinj. Ge namba yei pille djinj? 13Ba una gor ge kaima aglo er wo gun napine we dji mal kaima paika, Krais para aglo er wo gun napika. 14Krais golo aglo er wo gun napika, no kandja wopake dje ye aupin ge kandja kiwa djimaka. Alla ye pillgine ge wal kiwa yeika. 15No God Krais i gun wori we dje kandja embe dje wanmopin ba una er wo gun napine we dji mal kandja kaima paika, no kandja kende mal embe djipinka. Alla God para Krais i gun nawori mal paika. 16God una i gun naworda we djinj ge kandja kaima paika, God Krais i gun nawori mal embe yeika. 17God Krais i gun nawori we djinj ge kandja kaima paika, ye pillgi djinj ge wal kiwa mal embe yeika. Alla ye yenekne djingne djangne al molo pa molmaka. 18Alla una asa Krais kandjiye al pillgi dje molo po goi una, ga aike er take dje pumaka. 19Nono manda makimb al molo Krais kandjiye pillgi djipin ba alla, are wo er gun nambon ge, nono wandill mal mopon. Nono wandill una porapora are wori pora dji, nono wandill kaima mopon.

20Ba una golo er gun napine we dje kandja embe djinj ge kende paro. God Krais i gun wori pora dji. Wal mau al bo to wekle are yendo mal ge, une asamoll aglo er wo gun pi, alla are una goye ge aglo er wo gun pineke yene. 21Iwa Adam taimane molo singare ta yei al, makimb una molo gor. Yendo mal embe, ipon Krais taimane singare ta yei al ge, God nono amblo i pla wordaka, nono aglo er wo gun bon. Adam epilye mor ge, porapora molo gor. Gor mal embe ge, Krais epilye porapora mor ge, God i gun worda moye. 23I gun worda ba, nono egene yenda kune nono i gun worda. Krais ge asamoll aglo er wo gun pi. Alla are, une yem wonda poke ge, nono Krais wombaye mormon ge aglo er wo gun bon.

24Er wo gun bonaka, are ege pora djinda al wonda. Kune ge Krais ye molo gapman porapora ne, kum dongall, ne wal dongall porapora Krais kamblo kal woro kerda. Woro kere, are yene unakye kantau yendo ge, une ga i yene ne moya al awo kerda. 25Ge Krais King molo pa pundaka, ege ta yenda kune, kunda yem una kamblo kal worda. 26Kunda yem una porapora kamblo kal woro kere, alla are kaima une goi me ge kamblo kal worda. 27Baibel kandja embe djindo,

God namba awika, une wal porapora kantau yendo we djindo.

(Song 8.6)

(Krais wal porapora kantau yendo we dje Baibel kandja embe djindo ge, Krais ye molo God kantau yendo dje pille nadjindo. God yene moi ge une namba awika, Krais wal kantau yendo.)
28Alla are Krais wal porapora kamblo kal woro kerda kune ge, yene God wariye moro mal i menameto wordaka, ne pla moya. Asa God yene wariye namba awika, Krais wal porapora kantau yei ba alla, Krais wo yene moro mal i menameto worda poke ge, kupill makimb yero al, God er plato po molo kerda.

29Una golo aglo er wo gun napine we djinj ge kandja kaima paika, una gun mor nu pambonaka una goi una ge wopake moye dje pille nu par ge ale paika. Alla una golo par alla aglo er wo gun napine ge, una gor ge wopake moye dje pille nu par kambono ge, ga nu par ge ale yendo. 30Alla no dumo yemyem wane po kandja ge dje una aupinka, una no to gopon dje eri yei. Ba una golo aglo er wo gun napine we djinj ge kandja kaima paika, no kogo embe yepin al ge kogo koas yepinka. 31Agana kambono, na kandja kaima djindo, ege ege una na to gopon dje yenj. Na kandja embe djindo ge, Iwa Kerman Jisas Krais ye boll kogo wopake yendo mal, na wopake kando pille na kandja embe djindo. 32Una golo aglo er wo gun napine we djinj ge kandja kaima paika, na dumo Epesus molo una ke boll kunda yell ge koas mal embe yellka. Una golo par alla aglo er wo gun napine ge,

nono kumaike gopon, ipon nono kwa no, nu no, nomane dall yembon. (Aisaia 22.13)
33Una kandja embe djinj ge, ye yenekne kandja kende dje i djimbon dje yene. Nono una singare ke yenj una boll wanmopon ge, singare wopake yenmon ge wo ke punda. 34Ye dall nomane napanda, ye singare ke alla nayene. Pir mo? Ye una pende God nakaninj. Na kandja embe djindo ge, ye ngandjill goye dje djindo.

Nono golo aglo er wo gun bon ge, nono gaklene asa pai mal napanda, wo er kaye ta mal punda

35Una kandja embe djinj, una golo aglo er wo gun pine ba namba mal ye wo gun pine? Yenekne gaklene namba mal panda? ne djinj ba, 36kandja djinj ge dall kandja djinj. Ye wal megye makimb al yar ge, asamoll megye ge goro. Alla are bolo pla punda. 37Bolo pla po moya mal ye asamoll nayar, man. Ye asamoll megye yar. 38Yarka, God gakle gun aundo, yene nomane paro mal une aundaka, bolo pla punda. Megye kayekaye paro mal pille, bolo pla po wal iko djelldjell boya. 39Gaklene porapora wal taimane naparo. Una gaklene djell paraka, kog kena gaklene djell paraka, ka gaklene djell paraka, pis gaklene djell paraka yendo. 40Kupill wale gaklene djell paraka, makimb wale gaklene djell paraka yendo. 41Olpa talang yendo ge, djell ta mal yendaka, takene talang yendo ge ta mal yendaka, kam kandjip djell ta mal yendaka yendo. Kam kandjip ta au kerman djindo, ta au kembis dje embe yendo.

42Paro mal embe, una golo aglo er wo gun pinj ge embe mal yenj. Nono gormon gull tonj gaklene ge, wo ke pundo. Ba alla nono gaklene golo aglo er wo gun punmon ge, gaklene ge wo ke punda naparo. 43Nono gormon gull tonj gaklene ge kandjiye naparo ba alla, gaklene golo aglo er wo gun pine gaklene ge, kandjiye kerman panda. Nono gull tonmon gaklene ge yembe naparo ba alla, gaklene golo aglo er wo gun pine ge, yembe dongall panda. 44Gaklene gull tonmon ge, makimb gaklene. Ba alla, gaklene golo aglo er wo gun pine ge, kupill gaklene. Makimb gaklene paraka kupill gaklene paraka yendo.

45Baibel kandja embe bolo wori paro,

Asamoll moi iwa Adam ge une gun moi una. (Stat 2.7)
Alla, are moi iwa Krais ge, une awika una nomane gun pai.
46Nono kupill gaklene asamoll napai. Asamoll makimb gaklene pai, are kupill gaklene panda. 47Asamoll moi iwa ge, une makimb una moi, God makimb i pagle iwa ge beki. Ba alla are moi iwa ge, une kupill al una moi. 48Makimb una porapora mor ge, Adam makimb gakle paro mal embe paro. Ba alla kupill al bon ge, Krais gakle paro ge, nono gaklene embe mal panda. 49Ipon nono iwa Adam makimb una moi mal embe mormon ge, nono are iwa Krais kupill al una moro mal embe mopon.

50Agana kambono, na kandja dje ye aundo ge embe djindo, God dumoye yero al ge, makimb una er pakna po wal wopake ine kondwe nayero. Makimb una gaklene wo ke pundo una mor ge, kupill al wal ine naparo. Kupill wale wo ke napunda pille, ga ine kune nayendo.

51Pir mo? Kandja seke ta pai ge, na dje pene worna ye piye. Nono porapora nagopon, man; nono wo kaye ta mal po mopon. 52Are kune taimanta, bigul tondaka, nalene kapilli tonmon mal, nono ola dje kaye ta mal mopon. Bigul tondaka, una asa goi ge God i pla wordaka, ga gaklene alla wo ke napunda, nono gaklene wo kaye ta mal punda mopon. 53Embe mal paro. Gaklene wo ke pundo mal ge, alla nayenda, wo ta mal punda pille, kupill gaklene i mopon. Makimb gaklene paro mal ge, alla napanda, wo ta mal punda pille, gun eri molo pa mopon. 54Kune ge, nono gaklene wo er ta mal punda pille, kupill gaklene i mopon, alla wo ta mal punda pille gun eri mopon poke ge, Baibel bolo wori pai ge kaima panda. Baibel kandja embe bolo wori pai,

Goi me ni moren ge, God to kal woro keri. (Aisaia 25.8)
55Goi me ge, ni una to kal worin mal embe ge, ipon pora djindo.
Goi me ge, ni una ei to gon mal ge, ipon pora dji. (Hosea 13.14)
56Goi me una ei bolo gor mal ge, djingdjang al bolo gor. Alla djingdjang yembe paro mal ge, kandja lo paro al ge, yembe paro. 57Yembe paro ba nono God pille wopake we dje aunmon. Ge une ye worika nono Iwa Kerman Jisas Krais kogo yei al ge, nono goi me ge kunda yembe yepin pora dji.

58Embe yei pille, agana kambono ye wopake mor ge, ye Iwa Kerman kogoye yembe ye, aglo gi dje moye. Pir mo? Ye Iwa Kerman pille kogo dongall ye waninj kogo ge, kaima er take dje napunda. Embe yenda pille, Iwa Kerman kogo paro al ge, ye kogo yembe yene.

Copyright information for GAM